Negujmo sadna drevesa v travniških visokodebelnih sadovnjakih
G. Domanjko, 27. 3. 2024
Travniški visokodebelni sadovnjaki so imeli v preteklosti za lastnike dve zelo pomembni vlogi. Na sadnih drevesih so pridelali veliko sadja, pod drevesi pa so kosili travo za pridelavo krme za živino. Tudi zato ime travniški visokodebelni sadovnjaki. V duplih sadnih dreves so svoj življenjski prostor našle ptice, kot sta smrdokavra in veliki skovik. Na travniških površinah, pod drevesi, pa različne vrste rastlin, kot sta gorski narcis in navadna kukavica ter številne žuželke, kot so čmrlji in čebele samotarke, ki se prehranjujejo na cvetočih rastlinah in gnezdijo v tleh.
Vzgledno ohranjanjen travniški sadovnjak v Serdici G. Domanjko
Po opuščanju pridelave sadja in krme v travniških visokodebelnih sadovnjakih, predvsem pa po opuščanju kmetovanja na majhnih kmetijah in uporabi večje mehanizacije pri košnji travnikov, se je veliko sadnih dreves izkrčilo ali se je popolnoma prenehalo z nego dreves. Posledično se je na veliko jablanah razširila bela omela. Bela omela je polzajedavska rastlina, ki je po drevesih vidna v obliki majhnih zimzelenih grmičkov. Po tem, ko enkrat seme bele omele pristane na veji drevesa, v steblu drevesa razvije korenine in v njem ostane do konca njegovega življenja. Pri rasti iz drevesa črpa vodo in mineralne snovi in s tem zavira rast gostiteljskega drevesa. Če se po drevesu preveč razširi, drevo zaradi izčrpanosti propade oziroma se posuši. Najbolj pogosto lahko opazimo belo omelo na jablanah v travniških visokodebelnih sadovnjakih in na robinijah (po domače akacijah). Predvsem jablane so zelo dovzetne na belo omelo. Na Goričkem raste še na slivah, lipovcih, brezah, vrbah in rdečem boru. Belo omelo širijo ptice, kot so cararji in brinovke, ki po drevesih iščejo plodove bele omele, majhne bele jagode, jih pojedo in še na istem drevesu ali v soseščini. Neprebavljena semena bele omele na drevesih tudi izločijo. Iz semena se razvije rastlina, se razširi v notranjost drevesa in v nekaj letih se na drevesih pojavijo zeleni grmički s plodovi. Življenjski krog se zaključi in drevo začne hitreje propadati, kot bi sicer po naravni poti brez prisotnosti in zajedanja bele omele.
S propadanjem sadnih dreves ne izgubljajo življenjskega prostora samo ptice in druge živali v sadovnjakih, ampak tudi človek. Z propadanjem sadnih dreves izgubljamo gensko banko različnih sort dreves. Tradicionalne ali stare sorte sadnih dreves so veliko manj občutljive na napade žuželk. Ker pozneje cvetijo, v primerjavi z intenzivnimi nizkorastočimi jablanami, so manj dovzetne na pozebe in druge pojave, ki vedno bolj pogosteje spremljajo podnebne spremembe. Zato je izredno pomembno, da sadna drevesa še naprej negujemo in jim redno ter pravočasno odstranjujemo belo omelo. O tem na naslednji povezavi kako odstranjujemo belo omelo.
Več o negi sadnih dreves v travniških visokodebelnih sadovnjakih lahko izveste tudi v petek, 26. aprila 2024, ko bomo v Javnem zavodu Krajinski park Goričko skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom Murska Sobota, na kmetiji Kučan (Peskovci 39), izvedli praktični prikaz rezi visokodebelnih sadnih dreves in s tem obeležili 4. Svetovni dan travniških sadovnjakov.
Vabljeni tudi, da se pridružite akciji NAJ travniški sadovnjak v Krajinskem parku Goričko. Več o tem na naslednji povezavi NAJ sadovnjak.
